91 lovrenških besed na črko D
beseda |
razlaga |
primer |
vpisal |
daba |
doba, mera |
Do ne dabe bo ž zdaržalo. |
Pohorc |
daba1 |
neprestano |
Dež gre vano dabo ž cieli den. |
žomašter |
daba2 |
nepremično |
Ciele cajte je gledau vano dabo. |
žomašter |
dajdlati |
(pre)mešati |
Testo za palačinke mareš fejst dajdllat, da bojo dare. |
žomašter |
dama |
doma |
Kuj okol bi letel, samo dama ne bi biv. |
Pohorc |
darče |
orehova jedrca |
Za potico je tieba met še kar prece darč. |
žomašter |
darglaje |
zvonjenje ure |
Vun s hodra je plono, ko je začno beker darglat. |
Pohorc |
darglca |
otroška igrača, klepetulja |
Z velkiga loškiga areha lahko narediš fajn darglco. Vtihni ž enkret, ti darglca! |
žomašter |
dargnt |
drgniti; daviti |
Tak sn dargno, da se je kuj šajnalo. Latro se je čist zmiešalo, je bobo htel zadargnt. |
Pohorc, maček |
darn |
ruša |
Tak bogi vart je mela, da sn mogo parvo darn du potegnt, da sn lehko šov štehat. |
maček |
daro |
dobro |
Daro je, te pa sma zmejena. |
reptile |
daromotn |
dobrodušen |
Moj oča so bli zlo daromotn člavek. |
Radoljna |
darsat |
drsati |
Na tajhti so se darsali. |
Pohorc |
darzati |
kidati sneg |
Letošnjo zimo smo fejst darzali snieg. |
žomašter |
daržat |
držati |
Po stroni se je daržal, pa drabno me je gledav. |
Pohorc |
dašit |
dohiteti |
Koma sn ga dašo, tak je hilau. |
žomašter |
davč |
daleč |
Davč je dama. |
Pohorc |
ded |
moški |
Ded je še vredi, samo boba je vun s hudiča. |
Pohorc |
dehnit |
dahniti |
Dehni vame! |
Pohorc |
dekl |
pokrov |
Dekl gir dvigni, pa not poglej. |
Pohorc |
deluvat |
razgrajati |
Nes pa lavženki tak deluvlejo. |
Pohorc |
den |
dan |
Den se je že naredo, ko sn šol gir po targi od Urbonca. |
Pohorc |
der |
vendar(le) |
A si der prešo! |
žomašter |
dere |
police |
Jobke na dereh so veči del zgnile. |
žomašter |
dereje |
dretje |
Ču sn no dereje, pal pa le gir pridem, da nam je škegn začno garet. |
Pohorc |
dergoč |
drugače |
Kodi pa dergoč? |
Pohorc, Zn |
derjezit |
sitnariti |
Teko mi je derjezo, da sn ga mogo pelat v Morpog. |
Franc |
derlaga |
navlaka |
Daro, da smo spravli toto derlago na odpad. |
Zn |
dervišnt |
ujeti, prestreči |
Mareš hilat, č ga čieš dervišnt. |
žomašter |
detela |
detelja |
Bom molo detele svijam not vargo. |
Mateja |
diendl |
nabrana ženska obleka |
Per meši je mela tok lp diendl obliečen. |
Zn |
dievat |
dajati |
Vse ji je zdievau, ko je meu, ana ga je pa tak gardo zodi vun mela. |
pubec |
dikler |
dokler |
To me počokaj, dikler da pridem iz targovine. |
Barbara |
dile |
podstrešje, deske |
Na dilah sušimo klobose. |
Rubikon |
diri |
kateri |
Diri spt tarka na duri? |
Mateja |
dirkret bol |
vse bolj in bolj |
Dirkret bol me glava boli. |
Barbara |
divja jaga |
divji lov |
Noč na vlki petek v goši či kaga, te raubšicov umarlih divja je jaga. |
Pohorc |
dlen |
mivka |
Č čieš met ravne stiene, jh mareš z dlenom zaribat. |
maček |
dloka |
dlaka |
Mater je toti pabor zroso, mu že dloke cimajo. |
Pohorc |
dnor, gnor |
denar |
Mo je bobnca dnor col bek pobrola |
Mateja |
dodlat |
pretentati |
Ko se mo tej postiš tek dodlat? Doj te je tej nadodlau? |
žomašter |
dogrotat |
dohiteti, uspeti |
An tak hitro drove rieže, da mu ne dogrotam jih cuo nosit. |
Zn |
dohcimer |
podstrešna soba |
Ži od moliga vun sn spal v dohcimri na jspi. |
Radoljna |
dohpopa |
strešna lepenka |
Huto so samo z dohpopo pokrili. |
Sandra |
dohter |
zdravnik |
Neka me šravfa po lampeh, bom mogo jt k dohteri. |
maček |
doj |
kdo |
Doj ti je pa toto povedal? |
Barbara |
dojat |
dajati |
Sam mi dojaj tote drove. |
Pohorc |
dokijat |
dopovedati |
Kne si do korkeka dokijat. |
Pohorc |
dopogna |
dopoldne |
Nes dopogna sn se pa fejst nadielau. |
Barbara |
dor, daruvat |
dar, darovati |
Ko si mu te daruval? Klaboso sn mou dauv v dor. |
Pohorc |
dousam |
sem dol |
Dousam poj, to je sienca. |
Barbara |
douta |
tja dol |
Kuj letelo je douta po bregi. |
Barbara |
dovat |
dajanje |
Tk je dovala, da je bjle jetre dobila. |
pubec |
dovga |
doga, deska pri sodu. |
Sn se namotrav, da sn dovge spucav, da sn lehko plejok naredo. |
maček |
drabno |
drobno |
Tak na drabno je paršelo. |
Pohorc |
drapnit |
zajeti |
So ga drapnili na meji pr Svetem Duhi, ko je opno švercau. |
Mateja |
drč |
spet |
Drč ga ni dama. |
Pohorc |
drek |
blato |
Ohtaj, kak hodiš, da ne boš v drek stopo! |
Mateja |
drek no cvek |
različne stvari povprek |
V ladlci mo drek no cvek nter. |
žomašter |
drekobarblec |
govnač |
A vidiš drekobarbleca gr na dreki? |
Barbara, Jure |
dremel |
debelejša veja ali lata |
Sn ga z dremlom tak po pukli, da jo je kar podurhau. |
žomašter |
drengat |
drenjati se |
Kene se teko drengaj! |
žomašter |
dreskoč |
carar (Turdus viscivorus) |
Dreskoč pozimi astone v nošeh krojeh. |
žomašter |
dreva |
drevo |
Parvo smo neka du požarli, pal pa smo drevo podarli. |
Pohorc |
drgoč(i) |
drugače |
Toto jegovo frouo pa sn si drgoč predstaulau. |
Mateja |
driemat |
dremati |
Glih ko sn zadriemau, me je telefon zbudiu. |
pubec |
drlaga |
suhljad |
Later je šou u gošo drlago nabirat. |
žomašter |
droft |
okužba, kužnina |
Č bo prešo droft na rono, se ti bo zagnojila |
žomašter |
drogo |
drago |
Nešnji den je vse tak drogo. |
Pohorc |
drot |
žica |
Atejo sn molo drota vgeno, da sn s naredo fračo. |
maček |
drotpiršta |
železna krtača |
Niti z drotpiršto flek ni šol du. |
Radoljna |
drove |
drva |
V drove marš jt, ko je še hica! |
Pohorc |
drožjek, droga |
jarek |
Not v drožjeki je ležal. |
Pohorc, Mateja |
druker |
pritiskač |
Jop s z drukeremi kop zaprem. |
maček |
drum |
velik kos kruha, kolača |
Za jauzn sn dobiu en drum kuha pa klaboso. |
žomašter |
du |
dol |
Du sedi pa pohejaj! |
Pohorc |
du jt |
manjkati |
Lubi, tak mi du gre, da mi če nosiš več goterž. |
Barbara |
du opraulat |
pograbiti, počistiti travnik |
Zutra bomo začeli du opraulat, če bo liepo vreme. |
žomašter |
du pomivat |
posodo pomivati |
Du pomij, pal pa greš lehko ležet! |
Barbara |
du postavit se |
zoperstaviti se |
Moj lauženk se mi zmir du postavla, ko je trieba f cirko jt. |
Mateja |
du potat |
odpovedati |
Smo ženitovoje du potali. |
Radoljna |
du potegjen |
zvit, premeten |
Mater je toti later du potegjen. |
Pohorc |
du se poknt |
vleči se |
Koj natle se molo du pokni, ko si tak zmotran. |
žomašter |
du se šprajcat |
upirati se |
Du se mi šprajca toti lauženk pa neče spucat, ko je nasvijoro. |
Franc |
duhat |
zaudarjati, smrdeti |
Meso bo trieba hitro ponuncat, je ž začelo molo duhat. |
žomašter |
durhcug |
prepih |
Zapri duri, ko je durhcug! |
kapo |
durhmarš |
neprestano |
Lavženku durhmarš žnoder iz nosa teče. |
Mateja |
durhšlog |
odcejalnik |
Špagete varži v durhšlog. |
Barbara |
duri |
vrata |
Zapri ži enkret tote duri -prepih delaš! |
Radoljna |
duš (koruzni) |
redka koruzna juha |
Mi smo per koruznem duši gir rosli. |
žomašter |
dušesniti |
zbledelost barve na blagu |
Tak dolgo ž nosi toti kladl, da je ž čist dušesjen. |
Zn |