Alergijski kažipot občine Lovrenc na Pohorju

Hortikulturni vidik

Alergogenost posameznih vrst cvetnega prahu je lahko od zelo visoke do zelo nizke ravni. Od tega je odvisna tudi teža simptomov, ki pestijo alergike. Prva opisana alergija je bila alergija na pelode trav, od tod tudi izraz seneni nahod. Za potrebe našega skupnega projekta smo se osredotočili na cvetni prah oz. pelod. Pod tem izrazom razumemo mala mikroskopska zrnca, s katerimi se rastline razmnožujejo. Drevesa cvetijo prej, nekatere vrste že januarja, a zato tudi hitro odcvetijo, trave pa kasneje od konca aprila do jeseni. Veda, ki se ukvarja s proučevanjem cvetnega prahu rastlin, se imenuje palinologija. Kako zgleda pelod pod mikroskopom, si lahko ogledate na tej povezavi.

---

Navzkrižne alergije

Pri alergijah ne gre zanemariti t. i navzkrižne alergije. Pogosto se zaradi alergije na pelode pojavijo še križni alergeni, kar v praksi pomeni, da telo še dodatno reagira na prehranske alergene. Najpogosteje se navzkrižna alergija pojavlja pri bolnikih s senenim nahodom, ki so alergični na pelod breze. Zanimivo je, da so alergeni breze, jelše, leske, bukve in hrasta skoraj enaki in povzročajo navzkrižni odziv. Vzrok je v dejstvu, da obstaja med pelodi breze in jelše ter koščičastim sadjem, češnjami, marelicami, breskvami in jabolki ter lešniki tako imenovano botanično sorodstvo (vsebujejo podobne beljakovine), zato povzročajo navzkrižne alergije. Alergija na cvetni prah breze prizadene od 20 do 30% ljudi. Toplo pomladansko vreme in relativno malo padavin povzročajo bujno cvetenje breze in nemoteno širjenje pelodov. Za brezo je značilno, da ima največjo izdatnost prašenja, hkrati pa spada njen cvetni prah med bolj alergene pelode.

Nekaj najpogostejših navzkrižnih alergij:

• breza: jabolka, koščičasto sadje, kivi, lešniki, arašidi, zeli in začimbe (janež, curry, paprika, poper),
• pršica: morski sadeži,
• trave: žita, paradižnik, soja, grah,
• lateks (v izdelkih iz prave gume): banana, avokado.

Možne navzkrižnosti breze (jelše, leske, topola) z živili:

• krompir,
• korenje, kumare, buče, jajčevci, paradižnik, paprika, čili,
• kivi, jabolka, hruške, banane, jagode, marelice, breskve, češnje, slive, črni ribez, melone, lubenice,
• peteršilj, luštrek, janež, koper, kumina, kari, poper,
• arašidi, mandlji, lešniki, rožiči.

Medicinski vidik
Slovar slovenskega knjižnega jezika pojmuje alergíjo, kot preobčutljivost organizma za določene snovi. Beseda alergija je sicer grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Alergijske ali preobčutljive reakcije so imunski odzivi, kjer so najpogosteje vključena protitelesa tipa IgE. Ob izpostavljenosti alergenom, kot so rastlinski pelod, prah, zdravilo, hrana, postane oseba, ki je nagnjena k alergijam, občutljiva. Telo zazna alergen kot tujo snov in začne proizvajati protitelesa tipa IgE, ki ob naslednji izpostavljenosti z alergenom povzročijo alergijske reakcije.

Alergija je gensko pogojena bolezen. Poznamo več vrst alergij, najpogostejše pa so tiste, ki prizadenejo dihala. Med njimi izstopajo: sezonski alergijski rinitis ali seneni nahod, celoletni alergijski rinitis in alergijska astma.

Sezonski alergijski rinitis povzročajo pelodi trav in dreves (leska, vrba, breza, itd.). Ko se prične sezona posameznega peloda, se pojavijo značilni simptomi: draženje nosu, zadnje stene žrela in oči ter nato solzenje, kihanje, voden izcedek iz nosu, utrujenost in slabo počutje.

Celoletni alergijski rinitis povzročajo predvsem hišne pršice, živalske dlake in plesni, simptomi so lahko prisotni skozi celo leto, pogosto nepredvidljivo, v hujši ali blažji obliki. Znaki te bolezni so: zaporedno kihanje (10 krat ali več), izcedek iz nosu, smrkanje, zamašen nos, izguba voha in kašelj. Pršice so najbolj razširjene v posteljnih blazinah, odejah in vzmetnicah. Pri tem je pomembno, da pršica ni alergen, temveč so alergeni njeni izločki. Idealne razmere za razmnoževanje pršic dajeta 70 odstotna vlažnost zraka in temperatura 25 °C. Hišne plesni so nitaste gobe različnih vrst in barv. Pri razmnoževanju tvorijo spore oziroma semena, ki lahko pridejo v dihalne poti in pri preobčutljivih ljudeh povzročijo alergijsko reakcijo. Prav tako uspevajo najbolje v vročem in vlažnem okolju.

Alergijska astma je kronično alergijsko vnetje sluznice dihalnih poti. Osrednja značilnost astme je, da oseba z astmo, simptomov, kot so težko dihanje, tiščanje v prsih, kašelj in piskajoče dihanje, ne občuti stalno. Večinoma se le ti umirijo po ustrezni terapiji.

Prvo in osnovno pravilo pri zdravljenju alergije je izogibanje alergenom in dražečim snovem, ki pri bolniku povzročajo simptome. Pred začetkom zdravljenja alergij z določenim zdravilom je priporočljivo obiskati izbranega osebnega zdravnika. Ta bo opravil začetno diagnostiko, svetoval in predpisal simptomatsko terapijo, bolnika bo spremljal ter ga po lastni strokovni presoji tudi ustrezno napotil k specialistu pulmologu/alergologu. Pri specialistu alergologu se opravijo dodatna diagnostična testiranja ter spremljajo in zdravijo hujše alergijske bolezni.

Pri zdravljenju alergijskega rinitisa v prvi fazi uporabljamo antihistaminike, ki so olajševalna zdravila. Glede na izraženost simptomov lahko zdravnik sočasno predpiše tudi protivnetna zdravila – lokalne glukokortikoide, ki jih je treba uporabljati tako dolgo, kot so predpisana. Pri bolnikih z astmo je osnovno zdravilo inhalacijski glukokortikoid v obliki pršilnika, ki ga bolnik uporablja kot stalno terapijo; ob poslabšanjih je potreben posvet in pregled pri zdravniku. Vsak bolnik z astmo mora znati uporabljati svoj pršilnik ter prepoznati in ukrepati, če se bolezen poslabša. Adrenalin se uporablja pri hudih alergijskih reakcijah z anafilaktičnim šokom, ki pa je življenje ogrožajoče stanje.

---

Priporočila za zmanjšanje izpostavljenosti alergenom, ki povzročajo sezonski alergijski rinitis

Pomembno pri zdravljenju alergije je izločiti alergen. To je v primeru alergij na pelod težko ali skoraj nemogoče. Bolnik mora najprej prepoznati, kateri alergen mu povzroča težave. Priporoča se spremljanje koledarja cvetenja ter v obdobju cvetenja zmanjšanje izpostavljenosti alergenom z določenimi ukrepi, kot so:

-              zmanjšati zadrževanje na poljih, travnikih, v gozdovih in parkih,

-              zmanjšati zadrževanje na območjih, kjer rastejo alergene rastline, za katere vemo, da nanje reagiramo z alergično reakcijo,

-              omejiti sprehode na prostem na čas, ko dežuje ali neposredno po dežju,

-              zadrževati se v zaprtih prostorih, ki jih nikoli ne zračimo zjutraj in zvečer,

-              zmanjšati ali, če je možno, tudi odpovedati delo na polju, vrtu, v gozdu in parkih,

-              zmanjšati ali, če je možno, tudi odpovedati športne aktivnosti v teh okoljih,

-              redno umivati lase, zlasti pred spanjem, saj se pelod ponoči lahko iz posteljnine prenese v oči, nos in pljuča,

-              redno zračiti in odlagati obleke, ki jih nosimo čez dan, v prostorih, kjer ne spimo,

-              če je možno, namestiti posebne okenske mreže, ki ne prepuščajo pelodnih zrn, na spalnična okna,

-              izogibati se sprehodov na prostem v jutranjem in opoldanskem času, ko je v zraku največ peloda (v urbanih predelih je večja koncentracija peloda v večernem času),

-              izogibati se zračenja bivalnih in delovnih prostorov v času, ko je koncentracija peloda največja,

-              izogibati se ali zmanjšati zračenje avtomobila,

-              izogibati se ali zmanjšati uporabo klime v avtomobilu (zaradi vnosa peloda preko klimatske naprave v avtomobil),

-              razmisliti o montaži posebnega pelodnega filtra v klimatsko napravo avtomobila, če je mogoče,

-              preživljati čas v hribih, gorah ali ob morju, kjer je manj peloda, če je mogoče,

-              redno pomivati tla in ostale površine v bivalnem in delovnem okolju.

 

Za svoje zdravje v prvi vrsti odgovoren vsak posameznik sam!