Energija je življenje. Energija in energetika sta bistvena dejavnika človekovega okolja, od katerih je odvisen naš življenjski in kulturni standard ter gospodarski razvoj. Čeprav se vsi zavedamo, da brez energije, tako kot brez vode, zraka ali hrane, ni življenja in ne gospodarstva, dopuščamo, da jo nesmotrno izkoriščamo. Vse v naravi je odvisno od energije. Energija je sila ali moč. Vsako nihanje pomeni prisotnost energije. Uporabljamo jo za delo. Energija razsvetljuje naša mesta. Poganja naše avtomobile, vlake, letala in rakete. Energija ogreva naš dom, poganja stroje v tovarni in traktorje na kmetijah. Energija sonca nam daje podnevi svetlobo in toploto. Človek izrablja različne vire energije. Nekateri so obnovljivi, drugi neobnovljivi.
UČINKOVITA RABA ENERGIJE (URE)Rast porabe energije je potrebno nemudoma ublažiti, saj je takšna rast v danih razmerah dekadentno dejanje, ki na srednji in dolgi rok ogroža naše gospodarstvo, okolje in blaginjo. Res je, da se naše potrebe po energiji večajo, ampak samo s tem ne moremo upravičevati tako nagle rasti rabe energije. Energijo se moramo navaditi uporabljati kot vir, ki je omejen, razen tega pa ima številne nezaželene posledice, tako za družbo in gospodarstvo, kot za okolje. Povečanje učinkovite rabe energije ne pomeni, da morajo državljani opustiti dejavnosti, da bi prihranili energijo. Nove tehnologije in učinkovitejše vedenje bodo prebivalcem dejansko omogočili, da izboljšajo svoje življenjske pogoje, ne da bi se morali pri tem odreči svojemu udobju. Mnogo ljudi meni, da se temu ne morejo zoperstaviti. Prepričani so, da kot posamezniki ne morejo storiti ničesar, kar bi prineslo spremembe. Toda vsak lahko stori nekaj in skupaj lahko spremenimo stvari: pri svoji rabi energije smo lahko učinkovitejši.
Manjša poraba energije pomeni nižje račune za energijo. To je smiselno za celotno družbo in podjetja ter posameznike in družine. To ne pomeni »omejevanje energije« temveč, da ljudje nekaj misli posvetijo svoji rabi energije. Da ugasnejo televizijo in je ne pustijo v stanju pripravljenosti. Da uporabljajo varčne žarnice. Da izolirajo streho. Da pri nakupu novega avtomobila izberejo model, ki gorivo uporablja učinkoviteje in je okolju prijaznejši. Da gredo ljudje peš, kolesarijo ali uporabijo javni prevoz, kadar je le to mogoče. (vir: http://www.focus.si)
VARČEVANJE Z ENERGIJO je nedvomno najhitrejši, stroškovno najbolj učinkovit način zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter izboljšanja kakovosti zraka, zlasti v gosto naseljenih območjih. Promet in industrija sta velika porabnika energije, a naše stavbe (tako stanovanjske, kot tiste v terciarnem sektorju) še vedno porabijo okoli 40,4 % skupne energije v Evropi. Zato EU v svojih dokumentih posveča posebno pozornost rabi energije v zgradbah.
Naše zahteve po razsvetljavi, ogrevanju, hlajenju in topli vodi v gospodinjstvih, delovnih prostorih in objektih za prosti čas presegajo potrebe po energiji v prometu ali industriji.
Učinkovito energetsko upravljanje v občini pomeni, da se občina sooča z izzivi, ki jih ponujajo podnebne spremembe in trajnostni energetski razvoj. To pomeni, varčevanje z energijo in denarjem ter izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev ter zdravo okolje za občane. Hkrati pomeni to tudi večjo pripravljenost za izkoriščanje finančnih sredstev, ki jih ponuja država in EU. Nova finančna perspektiva daje učinkovitemu energetskemu upravljanju v občinah še več pozornosti in še več finančnih sredstev.
Na podlagi Energetskega zakona in Resolucije o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo je razvoj energetike v precejšnji meri odvisen od lokalnih skupnosti, saj morajo same pripraviti ustrezne energijske osnove, kot so: ugotoviti trenutno stanje, določiti pripravo ukrepov za učinkovito rabo energije, urediti oskrbo in napovedati prihodnji razvoj energetike v občini. Vse to morajo lokalne skupnosti usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Omogočiti trajnostno oskrbo z energijo, kot del glavnih aktivnosti občine.
Vzpostavitev sistema ENERGETSKEGA KNJIGOVODSTVA v skladu z Energetskim zakonom in nadgrajeno gospodarjenje z energijo zahteva: zbiranje podatkov o rabi in stroških za energijo, analizo podatkov, vrednotenje podatkov in prepoznavanje šibkih točk, ukrepe učinkovite rabe in spremljanje oskrbe z energijo. Spremljanje trenutne rabe energije pomaga hitro določiti vsakršno nepričakovano ali prekomerno rabo energije in izpostaviti lokacijo, kjer se porablja preveč. Ta informacija je ključnega pomena za smotrno ukrepanje. Energetske analize morajo biti izvedene za celovito področje ali za posamezno stavbo, da lahko postanejo ključ za prepoznavanje, kje je potrebno ukrepati.
Zakonodaja s področja trajnostne energije se iz meseca v mesec spreminja in nalaga lokalnim skupnostim vse zahtevnejše obveznosti. Ena izmed osnovnih, ki je zapisana v Pravilniku o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur.l. RS 47/2009), je PRIPRAVA LOKALNIH ENERGETSKIH KONCEPTOV (LEK), ki so jih občine morale pripraviti do konca leta 2011. LEK obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (gospodinjstva, industrija, obrt, javne stavbe, itd). O izvajanju lokalnega energetskega koncepta je potrebno redno letno poročati občinskemu svetu in tudi ministrstvu, pristojnemu za energijo.
Občina Lovrenc na Pohorju je leta 2008 sprejela Lokalni energetski koncept (LEK). LEK obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (gospodinjstva, industrija, obrt, javne stavbe, itd).
Občina Lovrenc na Pohorju želi z Lokalnim energetskim konceptom zastaviti pot, po kateri bo izboljšala uporabo energije in povečala delež rabe obnovljivih virov energije. Zastavljene cilje bo občina dosegla z izvedbo ukrepov in projektov na področju energetske sanacije, energetskim menedžmentom, izrabo lokalnih obnovljivih virov energije in trajnostno novogradnjo.
Energetski zakon (Ur.l.RS 27/2007-UPB2) uvaja energetsko učinkovito upravljanje v zgradbah z uvajanjem energetske izkaznice. Energetska izkaznica stavbe je dokument, ki podaja najpomembnejše kazalce rabe energije v stavbi in razvršča stavbo v enega od razredov rabe energije. Energetska izkaznica stavbe ni nagrada, temveč spričevalo o kakovosti toplotnih lastnosti stavbe.
V oktobru 2009 je pričel veljati Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaje energetske izkaznice stavbe (Ur.l. 77/2009) in v njem je opredeljeno, da morajo imeti vse javne stavbe energetske izkaznice nameščene na vidnem mestu v stavbi. Energetska izkaznica je torej dokument, ki podaja računsko določene kazalce rabe energije v stavbi in razvršča stavbo v enega od razredov rabe energije. Veljavnost energetske izkaznice je deset let. Energetsko izkaznico stavb izdaja pooblaščena pravna ali fizična oseba iz 339. člena energetskega zakona (EZ-1), na zahtevo stranke. Vsako izdajo energetske izkaznice mora neodvisni strokovnjak za izdelavo energetske izkaznice, sočasno z njeno izdajo, prijaviti za vpis v register energetskih izkaznic. Energetska izkaznica se izroči lastniku posamezne stavbe ali posameznega dela stavbe. Register energetskih izkaznic vodi ministrstvo, pristojno za energijo.
Namenjena je tudi občinam, ki z dokazilom o dobrih energetskih kazalcih njihovih investicij izkazujejo skrb za trajnostno graditev in svoj odnos do varovanja okolja.
Za občine je zelo pomembno, da imajo energetskega upravljavca - menedžerja, ki skrbi za njihovo energetsko upravljanje in koordinira izvajanje lokalnega energetskega koncepta. Energetske agencije nudijo občinam vso podporo, vendar si jo le-te morajo želeti.
Energetski upravljavec - menedžer za občino skrbi za:
