80 lovrenških besed na črko Z
beseda |
razlaga |
primer |
vpisal |
za col |
za zmeraj |
A mi tote oringle ries doš za col? |
Barbara |
za slajs |
nalašč |
Za slajs mi je nago podstavo, ti rečem! |
Barbara |
za vsiema |
za stalno |
Za vsiema se je odseliu s Šentloranca. |
žomašter |
zabanclat |
zaplesti |
Kak si toto žnoro zabanclau, zaj ti marem pa jaz narozn dobit. |
Barbara |
zabarglat |
razmetati, zapraviti; pomešati |
Vse, ko je meu, je zabarglau. Kene te zastopim, neka si zabarglau. |
žomašter |
zabezecan |
rezerviran |
Toti kvatir je pa ž zabezecan. |
ŠTA PLOŠ |
zaciehnt se |
zalomiti se |
Noht se mi je gardo zaciehno. |
žomašter |
zadekan |
povit, odet |
Sn bil pozimi tak du zadekan, da me noben ni spaznal. |
Radoljna |
zafatit |
vreči |
Komen mi je zafato v glavo. |
žomašter |
zafriemat |
zagotoviti si, imeti obljubljeno |
Eno kazo sn si nes pr sosedi zafriemau. |
Barbara |
zagorjat |
rdečiti se (nebo na večer) |
Drugo vreme bo, vidiš kak zagorja? |
žomašter |
zahacat |
zakuriti |
Uf, si zahacal. |
Grobn |
zaj pal |
čez nekaj časa |
Kedo greš dohtero? Zaj pal. |
tržanka |
zajčjenk |
zajčnik |
Kak je lepo pogledat toke lipe zajce v novih zajčjenkih. |
Zn |
zajtra |
jutri |
Zajtra grem pa k dohtero. |
Rubikon |
zakinkat |
zadremati |
Molo sn zakinkal. |
Grobn |
zakomron |
zaostal v rasti, zanemarjen |
Koka gospodeja te je, č mo tak zakamron vart? |
Mateja |
zalna |
drog |
Še molo pa nebo več zaln, ko vse štrom po natleh vljčejo. |
pubec |
zalodat |
udariti |
Tak ga je zalodau, da je biu cieu plau. |
Barbara |
zamerkat si |
zapomniti si |
Zamerkaj si, da ni nobom zutra še enkret razlogau. |
Barbara |
zanurat se |
zamotiti se, poglobiti se v kaj |
Tak sma se zanurala, da sma cog zamudila. |
žomašter |
zapocat |
umazati |
Kot tej jieš! Cieli s zapocan! |
Mateja |
zaridat |
zapreti (pipo) |
Zaridaj pipo, da nobo vada koj napre tekla! |
žomašter |
zariezat |
udariti |
Z glavo je zariezau v hek mize. |
žomašter |
zaružit |
(o)kregati |
Snoči sn pa fejst zaružo, ko je pabor tak pozno duomo prešo . |
žomašter |
zašahrat |
zapraviti nekaj |
Kom si tej gnorje zašahrau? |
žomašter |
zašlajtrat se |
zaplesti se |
F svaje hloče sn se zašlajtrau. |
Barbara |
zaštarlat |
umreti |
Diri je tej zaštarlau, ko tak von zvonijo? |
žomašter |
zaštrajfat |
zavihati |
Zaštrajfaj si rakove, če po vadi brodiš! |
Barbara |
zatanurat se |
zamotiti se |
Moj puob se zno tak fajn som zatanurat. |
žomašter |
zaznamati |
označiti |
Pubec je reko, da gre zaznamat kolesarsko pot. |
Zn |
zazuvat |
sezuvati |
Kne se du zazuvli, momo ži tak vsrono not po bajti. |
Pohorc |
zažet |
močan, debel |
Lej, koka zažeta je, ko ji tej tak vuohra? |
frc |
zažmikat |
ožeti |
Tem zažmikal, ko no limono. |
Omega |
zbajkat |
zbuditi, vreči pokonci |
Nes me je mama zguoda zbajkala. |
žomašter |
zbroja |
onečiščena jed |
Za tebo pa čobom jiedo tote zbroje. |
Barbara |
zdart |
zagrizen, zagnan |
Moj later je tak zdart za delo. |
žomašter |
zdehnt |
umreti |
Črez por dni bo mogla noša sveja zdehnt. |
žomašter |
zderenik |
jokav, cmerav otrok |
Noš puob je ž tok zderenik, da joj. |
žomašter |
zdon |
zapuščen |
Vse njive so ble čisto zdone. |
žomašter |
zdrožnik |
odtočni jarek |
Tak je biu pejen, da se v zdrožnik zvarno. |
žomašter |
zduhnit |
izginiti kot duh |
Kom je tej zduhno ti pabor? |
žomašter |
zec |
zajec |
Zeca sn kuj z žgreblom vstrelo, da ga je pribilo cou k drevi. |
Pohorc |
zej |
zdaj |
Zej sn šele gir pršo, kiri je tsti, ko je mene vun delav. |
Pohorc |
zeler |
zelena |
Goveska župa je še bol dara, č doš zeler zravn. |
maček |
zelhat; zelh; zelhan |
dimiti; dimnica; dimljen |
Najlepši je v zelh jt po koko klaboso. Ni ga čez daro zelhano svinjsko kročo. |
maček, Radoljna |
zenkl |
utež na vrvici, grezilo |
Hek bajte spugaj po zenklu. |
Jure |
zgenit; zgejen |
ukriviti; ukrivljen |
Drč mo zgejeno cuoštongo, ko pa je vozo pejen! |
Mateja |
zgubeč (zgabeč) |
grabežljiv, skop |
Je tak zgubeč, da bi še več meu, čiglih mo ž vsega dosti. |
žomašter |
zguoda |
zgodaj |
Č zguoda fstoneš, lehko marsikaj narediš. |
Barbara |
zicleder |
vztrajnost za učenje (za sedenje) |
Toti mo pa vredi zicleder. |
Sandra |
zicnit |
vsesti |
Se je moti na stau du zicnila in ni več zlepa vstola. |
Radoljna |
ziehat |
zehati |
Ko te tak ziehaš, spot poj rajši. |
pubec |
ziher |
zagotovo |
Ziher bom pršo. |
Grobn |
ziherca |
varnostna sponka |
Feršlus sn s z ziherco kop zapro. |
maček |
zijat |
debelo gledati |
Kne tak zijaj, ti bojo še očese vun podle. |
Barbara |
zikmašin |
stroj za oblikovanje robov na tanki pločevini |
Č pleha nne zaziknaš na zigmašini, ga bo piegalo. |
maček |
zinit |
odpreti usta/reči |
Daj zini ž pa reči "a"! Je mogla zinit, ko je či kiri keka fprošau? |
Mateja |
ziza; zizat |
dojka; dojiti se |
Ta moli atrek je še zizav. |
maček |
zlamatat |
pasti |
Ponoči je zlamatau s hodra. |
žomašter |
zmejenik |
neplodnež, bastard |
Zgelda, da je noš prešič zmejenik. |
žomašter |
zmiezdit |
skaliti (z mešanjem) |
Zaj kne smieš zmiezdit, če ne bo vada col čarna. |
Barbara |
znucat; znucan |
obrabiti; obrabljen |
Kak mo toti znucane hloče. |
Grobn |
zobošintler |
zobozdravnik |
Bom mala k zobošintlero. |
Barbara |
zodi |
zadaj |
Zodi na harti moš en flek na srajci. |
Barbara |
zodi vun met |
zaničevati |
Jas sn biu dober do je, ana me pa tak gardo zodi vun mo. |
Barbara |
zodni |
zadnji |
Zodni je prišo na cilj. |
Zn |
zohn |
stvari, reči |
Čigav je toti zohn? |
maček |
zolika |
jasa |
Toke liepe rožice sn nabrola na Hajnškejovi zoliki. |
Mateja |
zora |
nepreoran pohodni del njive |
Toko šrako zoro si posto, da je škoda zemle. |
Barbara |
zos |
omaka |
Kiri zos moš rajši: krompirjoviga al hrenovga? |
Mateja |
zotler |
sedlar |
K zotlero nesi, da ti toti leder vkop zašije. |
Barbara |
zoto |
zato |
Čimam te roda, zoto pa ne hodi več za meno. |
Barbara |
zrajsan |
obrabljen |
Kok zrajsan cevk ži moš. |
Sandra |
zrajtljiv |
znajdljiv |
Mareš bit zrajtljiv, če čieš, da ti daro gre. |
žomašter |
zrihtan |
urejen |
Zrihtaj se molo, da neuš zgledau ko en petler! |
Mateja |
zučit se |
izšolati se |
Ko mlod pubec sn se za peka zučo. |
Radoljna |
zura |
omaka od pečenke |
V zuro je fajn kroh namokat. |
žomašter |
zutra |
jutri |
Zutra vjutro se dobima pa grema. |
Barbara |
zvirtvat se |
obubožati |
Zaradi pije se je čisto zvirtvau. |
žomašter |