Lovrenc na Pohorju

Urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu Pohorja leži v Ribniško-Lovrenškem podolju, ob potoku Radoljni. Ob sotočju Radoljne in potoka Slepnice je zaselek Kurja vas. Novejši soseski sta Na Puši in Gaberca. Čeprav so možnosti za kmetovanje razmeroma ugodne, je glavna gospodarska dejavnost industrija, ki se je v preteklosti razvila zaradi obilo vodne sile in lesa iz bližnjih gozdov. Tu so bile žage, kovačije, usnjarna, steklarna in talilnica železove rude, ki so jo zaprli sredi 19. stoletja. Iz obrtnih delavnic sta nastala Tovarna kos in srpov in obrat Marlesa z žago in tovarno montažnih hiš. Čeprav so tu zaposleni tudi številni okoličani, se več krajanov Lovrenca vozi na delo v dolino, predvsem v Maribor in Ruše. Območje, kjer stoji naselje, je leta 1091 pripadlo šentpavelskemu samostanu s Koroškega. Leta 1222 je naselje dobilo sejemske pravice, leta 1381 pa se že omenja kot trg. V Lovrencu so tri cerkve. Župnijska cerkev sv. Lovrenca je iz 18. stoletja, prej je bila tu romanska stavba iz srede 12. stoletja. V južnem delu naselja stoji cerkev sv. Radegunde, sredi trga pa cerkev sv. Križa, ki ima sedanjo podobo od 17. stoletja. Visoko na temenu Pohorja so obsežna šotna barja in Lovrenška jezerca.

Nadmorska višina: 459 m
Število prebivalcev: 2000