Lovrenška jezera

Na vrhu Pohorja, v povirju Radoljne, Mislinje in Velke, leži šotno barje z 11 do 22 jezerci, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. To značilno grebensko barje, nastalo pred 6000 leti, se je iz mineralnega močvirja spremenilo v visoko barje z do 290 cm globoko segajočo šoto. Večji del 16 ha velikega šotišča porašča ruševje in značilne vrste visokega barja: rožmarinka, okroglolistna rosika, razne vrste šotnih mahov, alpski pupek idr. Lovrenško barje je največje v Sloveniji in najjužneje ležeče barje v Evropi na silikatni podlagi. Je del gozdnega rezervata Lovrenška jezera.

Posebni tip življenjskega prostora, ki ga najdemo na vrhu slemena, predstavljajo Pohorska barja. Nahajajo se na nadmorski višini 1.510 do 1.520 m in
so najviše ležeča barja J Evrope. Dvajset jezerc, katerih starost so ocenili na 8.000 let, so poimenovali Lovrenška jezera. Celotno barje nima nobenega
površinskega dotoka in se napaja izključno iz padavinskih voda. Rastline so zato odvisne od hranil revne padavinske vode. Rastlinstvo visokih barij je
prilagojeno takšnemu življenju in se razlikuje od rastlinstva okolice. Šotni mah, ki je poglavitna rastlina barij, ima svojevrstno sposobnost, da navzgor stalno priraščajo mladi poganjki, spodnji deli pa se postopoma spreminjajo v šoto. Šota in šotni mah imata veliko sposobnost zadrževanja vode, kar se še posebej pozna v sušnih obdobjih. Območje gozdnega rezervata Lovrenških jezer se razprostira na površini 22 ha in predstavlja del največjega slovenskega gozdnega rezervata, velikega 522 ha, na področju Pohorja.