Akcija zasaditve medovitih rastlin
Čebele nam ne zagotavljajo le medu, voska, cvetnega prahu, matičnega mlečka,... pač pa je njihova najpomembnejša vloga opraševanje rastlin, kar vpliva na našo prehrano ter rastlinsko pestrost. Čebele in ostale žuželke z opraševanjem prispevajo k pridelavi tretjine hrane za ljudi in živali. Najpomembnejši opraševalci med žuželkami so prav medonosne čebele, ki oprašujejo okoli 170.000 vrst cvetočih rastlin. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije, okoli 10.000 registriranih čebelarje v Sloveniji goji več kot 150.000 čebeljih družin. Manjšo čebeljo družino sestavlja okrog 20.000 čebel, ki v enem letu za rast in razvoj potrebuje 30 do 40 kg cvetnega prahu in 60 do 80 kg medu. Zanimiv je tudi podatek, da lahko ena čebela med enim poletom opraši približno 250 cvetov (www.czs.si).
V soboto, 26. marca 2022, je po celi Sloveniji potekala akcija sajenja medovitih rastlin. Nosilec vseslovenske akcije sajenja medovitih rastlih je Čebelarska zveza Slovenije. Cilj akcije je združiti različne deležnike v Sloveniji z namenom v 10 letih posaditi dva milijona medovitih rastlin v Sloveniji in v Evropi do leta 2030 tri milijarde medovitih dreves. Zasaditev novih medovitih dreves je pomembna pridobitev za čebeljo pašo. Čebelja paša je namreč vse tisto, kar čebele prinašajo v panj in potrebujejo za svojo hrano in razvoj. Medovite rastline so tiste rastline, ki s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine in cvetnega prahu dajejo čebelam hrano in omogočajo njihov razvoj in s tem tudi ohranitev okolja, v katerem živimo. Predstavljajo pomemben del naše prehrane, sproščajo kisik, ki ga potrebujemo za dihanje ter soustvarjajo številne ekosisteme.
Vseslovenski akciji saditve medonosnih rastlin so se pridružili tudi člani in članice Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju in Hortikulturnega društva Maribor, v sodelovanju z občino Lovrenc na Pohorju. V soboto, 26. marca 2022, se je pri Čebelarskem domu v Lovrencu na Pohorju zbralo okoli 30 prostovoljk in prostovoljcev, med njimi tudi predsednica Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju, Angela Obrulj, lovrenški župan Marko Rakovnik in predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič. V izvedeni akciji so sodelujoči poskrbeli za vzpostavitev t. i . travniškega sadovnjaka, ki je prepoznaven del krajinske podobe slovenskega podeželja ter pomemben del naravne in kulturne dediščine. Del zemljišča v neposredni bližini čebelarskega doma je za ta namen zagotovila občina Lovrenc na Pohorju. V travniških sadovnjakih praviloma prevladujejo stare sorte sadnega drevja, na primer: bobovec, carjevič, krivopecelj in druge. Ti sadovnjaki prispevajo tudi k ohranjanju kmetijske biotske pestrosti in genske raznolikosti (gov.si).
V okviru tokratne akcije so bile posajene tudi nekatere druge medonosne rastline, in sicer: maline, robide, divji kostanji, javorji…
Sodelujoči:
Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju je v letu 2021 praznovalo 100. obletnico ustanovitve in danes šteje preko 100 aktivnih članic in članov. Čebelarjenje in potrebe po strdi in vosku so prisotne že od prvih poselitev kraja, zlasti od prihoda Benediktincev, leta 1091, ki so vosek uporabljali za izdelavo sveč. V neposredni bližini čebelarskega doma je učni čebelnjak s tremi čebeljimi družinami, ki je rezultat akcije Dan prihodnosti, spodbuja razvoj slovenskega čebelarstva in prenos znanja na mlade čebelarje. Lovrenški čebelarji so bili v preteklih letih uspešni tudi na razpisu »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje« s projektom »Čebelarske uniforme«, ki jih s ponosom nosijo na slavnostnih dogodkih. Skozi zgodovino so se lovrenški čebelarji povezovali z lokalno skupnostjo in drugimi partnerji in tudi na ta način pripomogli k ohranjanju dolgoletne tradicije.
Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo leta 1869 v Mariboru, in je s trajnostnimi projekti aktivno v podravski regiji in širše že več kot 150 let. Hortikulturno društvo Maribor je v sodelovanju s sadjarstvom Dolinšek iz Kamnice pri Mariboru, za namen tega projekta vzgojilo 12 sadik starih sort jablan, kot so: bobovec, carjevič, krivopecelj, kanadska reneta, jonatan, štajerski mošancelj, itd.
Drevesnica Dolinšek - njeni začetki segajo v leto 1900, ki je do danes vzgojila na tisoče sadik sadnega drevja, vrtnic in okrasnih rastlin (www.dolinsek.si). Stare jablanove sorte so odporne na bolezni in škodljivce. K temu pripomore tudi zasaditvena razdalja med drevesi, ki onemogoča ali vsaj otežuje prenos okužbe z drevesa na drevo. Mnoge stare jablanove sorte so bile izpodrinjene tudi na račun uvajanja novih, tržno donosnejših sort. Danes pa se trajnostno ozaveščeni potrošniki ponovno vračajo k starim sortam, ki so zanimive tudi zaradi intenzivnejših okusov in v mnogih primerih zaradi predznaka eko-bio.
Vir: https://okolje.maribor.si/novice/novica?tx_ttnews%5Btt_news%5D=1058&cHash=f7d6ed082debdf07c70aae3760b2e840
